"Polprevodniki". Do nedavnega je bila ta beseda skorajda nepoznana, a dandanes je velikokrat uporabljena v razgovorih. Na koncu koncev velja, da bo vaš avtomobil, igralna konzola playstation ali vaš računalnik dostavljen pozneje, kot je načrtovano, saj na to vpliva en dejavnik. Kateri je ta dejavnik, ki močno zavira proizvodnjo?

Na vrhuncu koronakrize so ukrepi zaustavili skoraj 90 % tovarn za proizvodnjo vozil in avtomobilskih delov na Kitajskem, v Severni Ameriki in Evropi. Hkrati pa velja, da so proizvajalci avtomobili obsežno zmanjšali količino nakupov polprevodnikov, saj je prodaja avtomobilov močno upadla. Ne nazadnje pa večina avtomobilskih znamk deluje po načelu ravno pravočasno, pri čemer karseda malo število avtomobilskih delov hrani na zalogi, s čimer znižujejo stroške logistike.



Koronakriza pa je nekoliko bolj prizanesla računalnikom, televizorjem, drugi potrošniški elektroniki in zdravstveni opremi. Zato so bili prav ti sektorji tisti, ki so oddajali velika naročila pri proizvajalcih polprevodnikov, medtem ko je bila avtomobilska industrija s svojimi naročili na čakanju.

Rezultat: ko se je povpraševanje na avtomobilskem trgu spet povečalo, in sicer v tretjem četrtletju leta 2020, je to privedlo do problemov pri dobavi. Ne nazadnje se je prav avtomobilski trg znašel na koncu vrste čakajočih. In zato ker je bilo toliko naročil izvedeno pri proizvajalcih polprevodnikov, se zdaj soočamo s težavami pri dobavi. Hitre rešitve ni na voljo, saj je povprečni čas dobave s strani tovarn, ki proizvajajo polprevodnike, svojim strankam kar 26 tednov.


Daljša obdobja dobave

Stanje je še poslabšal požar, ki je marca letos klestil v japonskem gigantu Renesas, ki se je specializiral za t. i. "tradicionalne čipe", ki so skoraj ekskluzivno uporabljeni v avtomobilskem sektorju. Izkazalo pa se je, da je izredno težko proizvodnjo spet dvigniti na standardno raven: proizvodnja podjetja Renesas se še zdaj ni vrnila na raven proizvodnje v časih pred korono. Vsi ti dejavniki vplivajo na trenutno stanje.

Od številnih avtomobilskih proizvajalcev slišimo o zamudah. Ford pričakuje, da bo njegova proizvodnja upadla za 10 do 20 % in trenutno deluje le na osnovni ravni operacij. Rezultat tega pa je, da naročila Ford Focusa zamujajo približno en mesec. Volkswagen pričauje, da bodo posledice vidne pri njegovih vozilih platforme MQB, ki vključuje vozila Golf in Tiguan.

Družbi Nissan in Honda sta za zdaj ustavili svoji proizvodnji v Združenem kraljestvu, in sicer zaradi težav z dobavo, medtem ko družba Daimler previdno predvideva, da bodo lahko zmanjšano proizvodnjo v prvem četrtletju leta lahko nadomestili do konca leta. Le družba Toyota, ki je poskrbela za zaloge polprevodnikov kar za nekaj mesecev vnaprej, je prepričana, da to ne bo vplivalo na njeno proizvodnjo. Težave tudi niso opazne pri Hyundaiju, Kii, Polestaru in MG. Sicer pa velja, da večina teh znank veliko svojih komponent proizvaja v lastnih tovarnah. Oziroma kot se glasi rek - kar narediš sam, narediš najbolje -, ki trenutno velja tudi v avtomobilski industriji.

Po poročanju nemške revije Auto, Motor & Sport naročniki na novo Dacio Spring čakajo kar do 12 mesecev. BMW i4 in iX (na oba se čaka 9 mesecev) sta le nekoliko na boljše, medtem ko stranke na Mercedes 250 e klase A (priključna hibridna različica) čakajo okoli eno leto. Prav tako stranke čaka dolgo čakanje na Peugeot 3008 in Citroën C4 Cactus. Oba modela lahko pričakujete šele v osmih mesecih.


Je rešitev v evropski tovarni za proizvodnjo polprevodnikov?

Kako lahko to preprečimo v prihodnje? Najbolj očitna rešitev bi bila lastna proizvodnja polprevodnikov. Čeprav je v Evropi še vedno veliko tovarn avtomobilov, je Evropa še vedno zelo odvisna od Azije pri proizvodnji polprevodnikov. Vendar pa se bo ta odvisnost precej zmanjšala v prihodnje, kot zagotavlja predsednica Evropske komisije, Ursula von der Leyen. V svojem nagovoru Evropske unije v začetku septembra je bila zelo ambiciozna, ko je dejala, da mora biti Evropa sama poskrbeti za proizvodnjo omenjenih avtomobilskih komponent. "Ne gre le za vprašanje konkurence. Gre tudi za vprašanje tehnološke suverenosti."

Polprevodniki so nepogrešljivi stebri digitalnega gospodarstva, a zaradi njihovega pomanjkanja, celotne proizvodne linije v Evropi obratujejo le s pol moči, kot je pojasnila von der Leyenova. Povpraševanje se enormno povečuje, hkrati pa se evropski delež v vrednostni verigi manjša. "Odvisni smo od dobave naprednih čipov iz Azije," je dodala. S tem namenom želi Evropska komisija predlagati novo zakonodajo o čipih. "Cilj je družno ustvariti napreden evropski ekosistem za čipe, ki bo vključeval tudi njihovo proizvodnjo. S tem bomo zagotovili našo varno dobavo in poskrbeli za razvoj novih trgov prebojne evropske tehnologije," je dodala von der Leyenova.


Kaj pa rabljeni avtomobili?

Ker so morala lizinška podjetja (nujno) obnoviti številne lizinške pogodbe, je na trgu rabljenih vozil na voljo precej manj avtomobilov kot sicer. To je opazno tudi pri ADESI, kjer je pritok vozil na platformo nižji kot običajno. Vendar pa na koncu teh lizinških vozil oz. njihovih pogodb ni mogoče podaljševati v nedogled. Tako da je le vprašanje časa, kdaj se bodo tudi ta vozila pojavila na trgu.

Še en dejavnik, ki bo v prihodnjih letih igral pomembno vlogo na trgu je elektrifikacija voznega parka. Bo to vplivalo na zmanjšanje povpraševanje po vozili z notranjim izgorevanjem? Frank Van Gool, izvršni direktor Rente, pravi da ne: "Velika večina naših avtomobilov z notranjim izgorevanjem še vedno najde svoje lastnike v tujini, zlasti v Vzhodni Evropi. Menimo, da bo to ostalo tako še vsaj nekaj let, saj je v Vzhodni Evropi prehod na zeleno energijo počasnejši."