Avtor članka: Effective Media. Analize in mnenja, izražena v tem članku, so le avtorjeva in ne mnenja družbe OPENLANE Europe.

Skoraj vsak dan lahko preberete v tisku: čez nekaj let se bomo morda vsi vozili z električnimi vozili, kar pomeni tudi, da motorji z notranjim izgorevanjem pojejo svoj labodji spev. Toda ali je res tako? Razprava je nekoliko bolj niansirana zaradi več dejavnikov.



V večini evropskih držav opažamo enak trend postopnega opuščanja motorjev z notranjim izgorevanjem, kot so območja z nizkimi emisijami v vse več velikih mestih in prepoved dizelskih motorjev. To evolucijo dodatno podpira vse več proizvajalcev, ki napovedujejo, da bodo v prihodnjih letih prenehali razvijati motorje z notranjim zgorevanjem in popolnoma prešli na električne. Tako je videti, da se bomo vsi vklopili, namesto da bi natočili gorivo, najkasneje v 10 do 15 letih. Ampak ali je to realno?


Nasprotovanje

Čeprav so proizvajalci kot Ford, Jaguar in Volvo popolnoma predani elektrifikaciji, obstajajo druge znamke, ki ji nasprotujejo. Akio Toyoda, predsednik in direktor družbe Toyota, je nedavno izjavil, da do leta 2040 vsi ne bodo mogli voziti na električni pogon. Japonski proizvajalec poudarja, da številne regije, kjer prodaja svoje avtomobile, kot so Azija, Latinska Amerika in Afrika, do leta 2040 ne bodo imele infrastrukture za zagon električnih in vodikovih avtomobilov. Zato bo največji proizvajalec tudi v prihodnjih letih vlagal v razvoj okolju in podnebju prijaznih motorjev z notranjim zgorevanjem. Isto velja za Carlosa Tavaresa, predsednika in direktorja Skupine Stellantis, v okrilje katere spadajo blagovne znamke kot Fiat, Opel, Citroën, Peugeot, DS, Alfa Romeo and Jeep. Trdi, da bo hitra elektrifikacija povzročila velike izgube delovnih mest za vse proizvajalce avtomobilov, saj je za izdelavo električnih avtomobilov potrebno manj delavcev. V intervjuju za Reuters je dejal, da je avtomobilska industrija prisiljena v elektrifikacijo, vendar je proizvodnja električnih vozil za 50 % dražja od običajnih avtomobilov. “Tega dodatnega stroška nikakor ne moremo prevaliti na kupca, saj si srednji razred tega ne more več privoščiti,” je izjavil Tavares.


Stroški za službena vozila v primerjavi z zasebnimi

Cena je res ključni dejavnik. Kot primer vzemimo Belgijo: gre predvsem za pospešeno elektrificiranje službenih avtomobilov, ker bodo do leta 2026 vse davčne olajšave za motorje z notranjim izgorevanjem izginile. Tega vzvoda ni pri zasebnikih. Zasebnik, ki se danes odloči za električni avto, bo zanj v večini primerov plačal višjo ceno, medtem ko še vedno nima dosega, ki bi se lahko kosal z motorjem z notranjim izgorevanjem. Slednje zagotovo velja v primerjavi z dizli. Ta prodajni argument za električne avtomobile danes – milo rečeno – ni prepričljiv za posameznike. To neskladje je razvidno tudi iz najnovejših podatkov belgijske sektorske federacije uvoznikov, FEBIAC, o registracijah leta 2021.

Prvič so bili elektrificirani avtomobili enakovredni dizelskim avtomobilom. Slednji so v letu 2021 predstavljali 23,7-odstotni delež – za 9,2 % manj kot v predhodnem letu. Vsa elektrificirana vozila, tj. v celoti električna, polno hibridna in priključna hibridna vozila so skupaj predstavljala enak delež registracij. Torej je sprememba vsekakor opazna. Toda približno devet od 10 popolnoma električnih avtomobilov in priključnih hibridov je bilo v Belgiji registriranih na ime podjetja ali samozaposlenih oseb. Davčni nadzor ima torej pomembno vlogo. V drugih evropskih državah obstajajo dodatki za fizične osebe. Primer je Luksemburg, ki zasebnikom ponuja davčne ugodnosti 5000 evrov za vozila brez emisij in 2500 evrov za priključne hibride. Na Nizozemskem je znesek subvencije za nov električni avtomobil 3350 evrov. Za rabljen avto lahko dobite subvencijo v višini 2000 evrov. Švedska, ki daje različne klimatske bonuse glede na tip vozila, ima 32,2-odstotni tržni delež vozil na električno polnjenje. Več primerov lahko najdete tukaj.


In kaj je s trgom rabljenih vozil?

Prehod na elektrificirana vozila bo neizogibno vplival tudi na trg rabljenih vozil. Propad trga rabljenih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem po mnenju strokovnjakov iz lizinškega sektorja ni neizbežen. Leasinške družbe so odličen kazalnik, saj dajo na trg svoje avtomobile po koncu pogodbe.

Velika večina teh avtomobilov ICE (Internal Combustion Engines) gre še vedno v tujino, zlasti v Vzhodno Evropo. Menimo, da bo to ostalo tako še vsaj nekaj let, saj je tam prehod na zeleno energijo počasnejši. Konec koncev bo ponudba avtomobilov ICE manjša od povpraševanja. Po mnenju leasinških družb se trg rabljenih električnih avtomobilov (EV) na teh trgih v prihodnjih letih ne bo bistveno povečal, ker je 25.000 do 30.000 evrov za rabljen EV preveč za proračune, ki jih je mogoče porabiti tam. Z drugimi besedami, verjetno bodo minila leta, preden vozila ICE ne bodo več priljubljena na trgu rabljenih vozil. Ker bo ponudba postopoma presegala povpraševanje, se pričakuje, da bodo rabljena vozila ICE še naprej iskana in bodo verjetno tudi ostala po fiksni ceni.


Preostala vrednost električnih vozil

Ko bo na trg rabljenih vozil vstopilo več elektrificiranih vozil, bodo cene postale pomemben dejavnik. Amortizacija je trenutno približno enaka kot pri avtomobilih ICE. Elektromotorji so tehnično enostavnejši od trenutnih motorjev z notranjim zgorevanjem in tudi manj nagnjeni k okvaram, baterije pa imajo danes življenjsko dobo vsaj osem do 10 let. Glede na vrednost rabljenih vozil je to dobro. Edini negotov dejavnik je razvoj tehnologije. Ko bo v dveh letih na trg prišel nov tip baterije, ki je boljši od trenutne generacije, boste imeli težave, ker bo trg rabljenih baterij uporabljal starejšo baterijo. Obstaja upanje: čezmejna prodaja – v kateri je OPENLANE zelo močna – bi lahko bila prava priložnost za ta vozila, saj so bolj privlačna na drugih evropskih trgih.