Že od nekdaj so ljudje iskali učinkovite poti transporta tovora vseh velikosti. Od sredine 20. stoletja je ta potreba pripeljala do prave industrijske revolucije na področju kombijev. Priča smo bili lansiranju novih vozil, ki so danes del dediščine motornih vozil, in ki so še vedno proizvedena z namenom zadoščanja uporabnikovih potreb. Preberite si nekaj več o bogati zgodovini nekaterih modelov vozil, ki so postali prave klasike v Evropi.


Ford Transit: vse se je začelo s T-jem!

Vsak pozna Forda T, ikono, ki je spisala zgodbo o svetovnem uspehu. Model TT je mnogo manj znan, čeprav je bil njegov vpliv prav tako pomemben. Ta model je bil lansiran pred 102 letoma kot predhodnik sodobnega kombija in poltovornjaka, ki danes vključuje model Ford Transit.

Ford TT je bilo prvo transportno vozilo v kategoriji 1 tone ali več, ki ga je proizvedel Ford. Lastniki so lahko svoje podvozje opremili s tovornim prtljažnikom in s tem prevažali katero koli vrsto blaga, vključno s pošto, senom ali rezervoarjem. Motor se je zagnal z vrtljajem ročice na sprednjem delu vozila.

Ime Transit, ki ga poznamo danes, se je prvič pojavilo leta 1961, ko je FORD FK 1000 (v daljši različici Ford Köln 1000 1000 kg), ki so ga proizvajali od leta 1953 dalje, postal poznan kot Ford Taunus Transit. Na prvo generacijo Ford Transita, kot jo poznamo, je bilo potrebno počakati do leta 1965.

Na začetku je bil razpon zelo velik, saj je ponujal šest različnih tovornih obremenitev, pet motorjev, dve pogonski osnovi, tri tipe vozil (tovornjaček, kombi in 9-, 12- in 15-sedežni mini avtobus), potem različico priklopnika in šasije kabine ter 18-vratno kombinacijo (iztezna stranska vrata ali drsna vrata spredaj in zadaj, zadnja prtljažna vrata ali dvojna iztezna prtljažna vrata).

Pet generacij pozneje je Ford Transit še vedno najbolj prodajan kombi v Evropi. Ta model je bil s svojim imenu na trgu tako uspešno, da je navdihnilo proizvodnjo ostali proizvajalčevih kombijev: Transit Courier, Transit Connect, Transit Custom in Transit 2T ... Te različice so bile od leta 2001 petkrat nagrajen z mednarodno nagrado Kombi leta.




Volkswagen: od Bullija do ID-ja. Pričakovanje ...

Leta 1947 je Ben Pon zrisal prvo skico ikoničnega Volkswagen Transporterja. Ljubkovalno poznan kot Bulli v Nemčiji in Combi v Franciji, je šel v proizvodnjo leta 1950. Vendar pa bi se kmalu pripetilo, da vozilo sploh ne bi ugledalo sveta. Njegov ustvarjalec je začetne zasnove zavrnil, saj je bilo Ministrstvo za transport mnenja, da je vozilo z nakladalnim območjem na prednji strani in voznikovim sedežem v zadnjem delu neprimerno za vožnjo po javnih cestah.

Pon je potem obrnil svoj koncept in leta 1947 skiciral sploh prvi minikombi v svoj notesnik. V naslednjih 7 letih je bilo prodanih več kot 11 milijonov kar šestih generacij teh vozil.

Dizajn kombija se je nadaljeval tudi z naslednjimi modeli (T2 in T3) v 70ih in 80ih letih 20. stoletja. Ti so ponovno prevzeli zračno hlajene motorje na zadnji strani. Transporter je bil deležen nekaj posodobitev, kot npr. diski zavor (T2), opcijski pogon na vsa kolesa (T3) in izboljšana (a težja) šasija.

Šele v 90ih letih 20. stoletja je Volkswagen radikalno spremenil svoj izvirni slog, s čimer je Transporterju zagotovil njegov poln potencial. Proizvajalec se je odločil vozilo opremiti z vodno hlajenim motorjem, ki ga je namestil na sprednjo stran - dizajn, ki se v zadnjih petindvajsetih letih ni pretirano spremenil.

Leta 1992 je bil T4 kot prvi nagrajen z nazivom Mednarodni kombi leta. To je uspelo tudi T5 leta 2004 in T6 leta 2016.

In kaj čaka našega junaka dneva v prihodnosti? Volkswagen je potrdil, da je predvidena proizvodnja električnega kombija koncepta ID Buzz. Zunanjost modela je v večih pogledih podobna tisti prvega Transporterja. Električni motor ID Buzza bo zagotovo zadovoljil hipije, torej točno tiste, ki so Combiju zagotovili uspeh v njegovih prvih letih. Z drugimi besedami, pri 70 letih bo Combi doživel svoje drugo otroštvo.

Medtem ko čakamo na to, da bo to komično/starodavno vozilo vnovič proizvedeno, je Transporter na trg že poslal električno različico. Zdaj je na trgu e-Transporter.




Citroën: od AC4, 2CV mini kombija do Berlingota

Citroën je na pariškem salonu motornih vozil jeseni leta 1928 predstavil model 10 HP AC4- Ime AC4 v sebi skriva André Citroën 4 cilindri, saj je vozilo imelo 4-cilindrični motor, nameščen po dolžini na sprednji strani vozila. To vozilo, ki je danes poznano kot C4, je imelo pogon na zadnja kolesa. Pogon na sprednja kolesa je bil uveden mnogo pozneje. AC4/C5 ni bil pravi minikombi, temveč avto, ki ga je bilo mogoče uporabljati na različne načine, drugače kot kombi ali tovornjak.

Leta 1951 se je na trgu pojavil minikombi 2CV. Sodobna različica Citroën modela H je bila proizvedena leta 1977.

S pogonom, ki je del družine 2CV, je bil to prvi minikombi, ki je bil dejansko vreden tega naziva. Izdelanih jih je bilo okoli 650.000, še dodatnih 600.000 iz serije AK pe je prišlo na trg leta 1963, in sicer z motorjem Ami 6 in z možnostjo tovorno obremenitve do 350 kg.

Mini kombi 2CV se je postopoma umaknil Citroën Acadianu in njegovi relativno nizki proizvodnji (250.000 vozil) pred prihodom C15 (Citroënov model, ki se ponaša z največjo tovorno obremenitvijo do 1,5 tone); šlo je za vozilo, ki ga dandanes mnogi pogrešajo zlasti pri vožnji na podeželju, in sicer zaradi njegove zmožnosti premagovanja ovir zaradi njegove višine.

Celoten sprednji del Citroëna C15 je bil osnovan na Visi. Najprej je prišel ven v bencinski različici: C15 E, bencinski. C15 D, dizelski, je sledil kmalu zatem, in sicer z 205 dizelskim motorjem. Model 205 s pogonom na sprednja kolesa je bila prav tako integriran in vključeval zahtevani plastični sprednji blatnik. Proizvodnja C15 se je zaključila leta 2006, in sicer po 22-letni karieri, ki se je pričela daljnega leta 1984.

Povpraševanje po C15 je bilo tako veliko, da je še deset let obstajal ob rami Berlingotu. Ta je prispel na trg julija 1996; danes pa je na voljo že njegova tretja generacija, pri čemer se za svoj uspeh lahko zahvali dejstvu, da je to vozilo primerno tudi za prosti čas.